Veronika Kocjančič na Erasmus+ mobilnosti za namen prakse v Lizboni

24. julija, 2023

13. julij 2023

Oglašam se iz vetrovne Portugalske, kjer so za menoj že trije delavni dnevi. Tokrat je vse nekoliko lažje, saj so ulice že mnogo manj tuje in lahko rečem, da imam ob sebi že nekaj poznanih ljudi. Trenutno domujem v obalnem naselju Carcavelos, nekoliko stran iz same Lizbone, obdana večinoma z lokalci in z ostrim Atlantskim vetrom. Podjetje kjer opravljam letošnjo prakso ima sedež v samem mestnem jedru. Majhna pisarna, kjer je zaposlenih 5 ljudi, med njimi tudi ena Slovenka, saj je lastnik podjetja Slovenec. Ukvarjajo se pretežno s turistično panogo; z oddajanjem airbnb stanovanj, poleg tega pa svojim gostom nudijo tudi razne storitve in doživetja kot so, vodeni ogledi po Lizboni s povdarkom na umetnosti in kulturi, ter tečaji Surfanja. Podjetju bom skreirala novo celotno grafično podobo, skrbela za digitalni marketing, pomagala pri administraciji in vodenju računov, pri logistiki in skrbela za vsa vizualna gradiva. Moja naloga bo letos precej obsežna, za kar me je moram priznati prav malce strah, ampak to je tisti dober strah, ker vem, da prinaša rast in širjenje obzorij.

20. avgust 2023

Letošnje leto je zame postreglo z obilico novosti in izzivov, ki me peljejo močno izven moje cone udobja in me postavljajo pred povsem nove situacije. Prvič doživljam delovno okolje, kjer večino časa preživim v pisarniškem naslonjaču, usmerjena proti računalniškemu zaslonu. V prvem trenutku je bilo zame precej težko se temu prilagoditi a hkrati sem si želela pridobiti nove izkušnje in sprejeti izziv. Moje delo poteka v podjetju, ki je močno usmerjeno v komercialno dejavnost, kjer so številke in dosežki ključni merili uspeha. Podjetje ni nič kaj umetniško naravnano (kar sem ugotovila, da izrecno potrebujem), in ni neke poglobljene usmerjenosti v človeka – stranke, ker to ni bitno in za to ni časa. Ta izkušnja me bo zagotovo precej razširila, saj pridobivam vpogled v poslovni svet, na čemu dejansko svet stoji. Izkušnjo nekako dojemam kot priložnost, kjer spoznavam, kaj mi ustreza in kaj ne, ter se hkrati trudim dati svoj maksimum in biti ponosna na svoje dosežke.

Poleg tega pa sem med svojim bivanjem na Portugalskem opazila tudi globlje družbene spremembe. Država se sooča z močno gentrifikacijo, saj Airbnb stanovanja in hitro naraščajoča skupnost digitalnih nomadov postopoma odvzemajo prostor lokalnim prebivalcem. Čeprav ima Portugalska nižje prihodke v primerjavi s Slovenijo, so cene nepremičnin kljub temu višje. To me je opomnilo, kako pomembno je ceniti to, kar imamo, ter biti hvaležni za svoje življenje in okolje.

7. september

V zraku se je počasi začelo vonjati jesen in na nek način me to obdaja z veseljem. Ja, poletni dnevi so res da polni življenja in radosti, vendar pa je spokojnost, ki jo prinašajo hladnejši dnevi zame vedno delovala bolj pristno in pomirjujoče za um. Tudi ulice bodo kmalu zadihale in se uspele otresti prekomerne teže vedno lačnih turistov. V pisarni postaja vse bolj familiarno. Všeč mi je, ker imamo vsak ponedeljek sestanek, kjer je od vsakega pričakovano, da povemo svoje občutke o trenutnih izzivih. Poskušam biti vedno iskrena in izpostaviti svoje šibkosti in morebitne strahove. Mislim, da je praktično izobraževanje točno temu namenjeno, saj glede na to, da še nismo v pravem delovnem razmerju in se posledično od nas tudi ne pričakuje, da vse opravimo v najboljši in najhitrejši obliki, smo lahko mnogo bolj sproščeni in iskreni, kot bi drugače bili. Sedaj, ko sem v prvi polovici prakse pridno nabirala vizualna gradiva, lahko v drugi zares gradim. Zanimivo je tudi opažati razlike v veščinah, ki jih od nas zahteva šolski sistem in zahtevah na delovnem mestu. Za moje pojme sta oba načina podajanja znanja pomembna po svoje, na nas pa je, da to vse pridno skladiščimo in na svoj, avtentičen način, pošljemo pravo mero obojega v svet.