Ambasadorji
-
Mojca Rihtar (roj. Hrovatič)
Je po končanem študiju Hortikulture na VSŠ ŠHVU Celje vpisala in uspešno zaključila univerzitetni študij agronomije na Biotehniški fakulteti v Ljubljani.
Sedaj je zaposlena na Sadjarstvu Mirosan d.o.o, kjer se ukvarja z razmnoževanjem in vzgojo sadnih ter okrasnih sadik.
»Študij hortikulture mi je dal poleg strokovnih in praktičnih znanj tudi mnogo čudovitih spominov in mi še dodatno utrdil ljubezen in veselje do rastlin in dela z njimi. Seveda so za to najbolj zaslužni predavatelji in asistenti na 'naši šoli', ki so poskrbeli za vedno zanimiva predavanja in vaje, na katerih sem pravzaprav zelo uživala. Študij hortikulture nikoli ni predstavljal neke obveznosti, temveč nekaj, kar sem počela z veseljem.«
-
Tomaž Jevšnik
Je pokončani Vrtnarski šoli v Celju nadaljeval študij agronomije na Biotehniški fakulteti v Ljubljani.
Danes je zaposlen v podjetju Ocean Orchids kot tehnični direktor, je tudi član upravnega odbora Sekcije vrtnarjev in cvetličarjev pri Obrtno podjetniški zbornici Slovenije in je avtor knjige Orhideje. Z našo višjo strokovno šolo je vseskozi povezan kot mentor študentom pri diplomskih nalogah in praktičnem izobraževanju. Tako s svojim znanjem in pripadnostjo stroki neposredno vpliva na kakovost izobraževanja na višji strokovni šoli.
»Kljub temu da je preteklo 20 let, odkar sem zaključil šolanje na takratni Srednji vrtnarski, kmetijski in gospodinjski šoli Celje, še vedno čutim veliko hvaležnosti za vso znanje in predano ljubezen ter navdušenje nad rastlinami, ki sem ga na tej šoli dobil. V tem duhu bom po svojih močeh opravljal funkcijo ambasadorja.«
-
Vlado Planinšek
Vodi družinsko podjetje Drevesnica Omorika Muta in je kot strokovnjak s področja hortikulture s poudarkom na drevesničarstvu, gozdni fiziologiji in genetiki, arboristiki, vključen tudi v številne inštitucije na nacionalnem in mednarodnem nivoju.
Spada v prvo generacijo, ki je leta 2004 skupaj s predavatelji pričela prebijati led s področja izobraževanja na višji strokovni šoli takrat še Vrtnarski šoli Celje.
»V tej generaciji nas je bilo kar nekaj že izkušenih vrtnarjev željnih pridobivati dodatna znanja z izobraževanjem, ki nam je omogočilo tudi razvoj ustvarjalnosti in inovativnosti ter nam dalo smernice za nadaljnje pridobivanje znanja in s tem tudi novih izkušenj.
Želim, da bi šola tudi v bodoče vzgajala še veliko dobrih kadrov s področja vrtnarstva.«
-
Maja Seražin
je izobraževanje na ŠHVU Celje v programu cvetličar, nadaljevala v programu PTI hortikulturni tehnik in študij nadaljevala na naši višji strokovni šoli.
Danes je zaposlena v cvetličarni Cvetje Tina Ajdovščina. V času izobraževanja na naši šoli je prejela številna priznanja na tekmovanjih doma in v tujini.
»Odločitev za šolanje v Celju je bila nedvomno ena izmed boljših v mojem življenju. Izbrala sem šolo, kjer so mi pokazali in pomagali odkrivati potenciale, jih skozi proces šolanja razvijati in nadgrajevati. V spominu mi je ostal pristen odnos med predavatelji in študenti ter njihov visok nivo strokovnega znanja ter nesebičen in inovativen način dela z nami. S pomočjo projektov, prakse in specifičnih znanj smo lahko izpilili svoje znanje in se tako pripravljali na kakovostno in samozavestno opravljanje svojega poklica, kar je v tem času iskana vrlina.
Življenje je eno samo sprejemanje odločitev. Vsak dan izbirate med neštetimi možnostmi in kreirate svojo življenjsko zgodbo. So pa ene odločitve veliko pomembnejše od drugih. Moja odločitev glede šolanja je bila nedvomno ena izmed boljših, saj sem izbrala šolo kjer so mi pokazali in pomagali odkrivati potenciale, jih skozi proces šolanja razvijati in nadgrajevati. Najbolj mi je v spominu ostal pristen, domač odnos študent – profesor ter njihova strokovnost in znanje na visokem nivoju ki so jih nesebično in na inovativne načine delili med nas. Kot nas učijo uspešni ljudje, lahko najboljše opravljamo tisto, kar nas veseli, torej tisto, kar nosimo v sebi. Na Višji strokovni šoli za hortikulturo in vizualne umetnosti poskrbijo da skozi projekte, prakso in specifično znanje izpilimo tisto kar nosimo v sebi in smo po procesu šolanja pripravljeni samozavestno in kakovostno opravljati svoje delo, kar je v teh časih iskana vrlina.
-
Dr. Trajče Nikoloski
Dr. Trajče Nikoloski je svoje delo na Vrtnarski šoli Celje začel 1998 kot učitelj praktičnega poka in pozneje kot predavatelj na višji strokovni šoli.
»Moji začetki so bili zelo zahtevni, saj nisem poznal pedagoškega procesa. Z izdatno pomočjo svojih sodelavcev sem hitro spoznaval in osvajal učni proces na šoli. Spoznal sem, da šola omogoča mladim vzpostaviti primeren odnos do narave, okolja, soljudi.
Leta 2011 sem se vpisal na doktorski študij Bioznanosti na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. Izdelal sem doktorsko disertacijo na temo: Vpliv socio-ekonomskih dejavnikov na razvoj vrtnarskih kmetij v Sloveniji in leta 9/2017 doktoriral. S tem sem si pridobil naziv doktor znanosti s področja agronomije na interdisciplinarnem doktorskem študiju Bioznanosti.
Ponosen sem na vse naše dijake, študente in njihove dosežke na najrazličnejših področjih. Zato ker sem to delo opravljal s srcem, sem hvaležen za vse, kar mi je ta šolska pot dala.«
-
Matej Letić
Pozdravljeni ljubitelji narave,
sem Matej Letić in prihajam iz Celja. Moja ljubezen do narave se je pričela že v rani mladosti, torej v mali šoli. Že takrat se je babica čudila, zakaj nosim domov deževnike, pikapolonice ali majhne smrečice iz gozda v neposredni bližino doma. Moje navdušenje se je stopnjevalo skozi celotno osnovno šolo. Hišne stopnice so bile polne okrasnih loncev, v katerih je bilo moč najti floro, ki se nahaja v našem okolju. Še danes se živo spomnim njenih besed: »Matej ti imaš zelene prste.«
Sledil je vpis na vrtnarsko šolo v Medlogu. »Če nekaj čutiš, potem to naredi,« sem si rekel in občutek me ni varal. Obiskoval sem program vrtnar-cvetličar in po petih letih izobraževanja pridobil naziv vrtnarski tehnik. Ta leta so bila super, vedno je bilo nekaj novega, zanimivega.
Pri 18 letih sem se zaposlil v Semenarni Ljubljana, kjer sem že kot dijak opravljal počitniško delo. Po nekaj letih na različnih oddelkih sem ugotovil, da zmorem še kaj več. Sledila je odpoved in ponovni vpis na višjo strokovno šolo v program Inženir vrtnarstva.
Ponovno se je pojavil tisti znani občutek - klic iz notranjosti. Takrat sem bil zaposlen kot pospeševalec prodaje za Žito-Gorenjka in Kinder, bil pa sem tudi poklicni trener karateja. Torej opravljal sem tri službe in obiskoval šolo. A kjer je cilj, tam je tudi pot. Diplomo sem pisal 7 let, in to v treh državah - v Sloveniji, na Nizozemskem in v Nemčiji, kjer sem jo tudi zaključil.
Po končanem študiju sem se odločil za samostojno pot kot samostojni podjetnik, a zaradi številnih slabih izkušenj v Sloveniji, sem začel iskal zaposlitev v tujini. Našel sem sezonsko delo v bližini Roterdama na Nizozemskem, v podjetju, ki je skrbelo za izvoz, uvoz ter pridelavo zelenjave. Tam sem preživel skoraj 1 leto. Moj delovni dan pa je bil od 11. ure zjutraj pa vse do 22. ali 24. ure ponoči. Moram reči, da je bila to težka izkušnja, ki že meji na moderno suženjstvo, kar pa je dandanes na žalost marsikje povsem sprejemljivo. Takrat sem bil zadolžen za celotni nemški trg, ki seveda pričakuje prvovrstno kvaliteto.
Po povratku v Slovenijo so se prijatelji čudili mojemu izgledu. Ko danes gledam fotografije, se tudi sam čudim, a sem kljub vsemu zmogel, ker sem cilj nosil v srcu.
Na Nizozemsko se nisem več vrnil, torej sem ponovno iskal nove možnosti. Po nekaj mesecih se mi je ponudila enkratna priložnost za delo krajinskega vrtnarja v Nemčiji, natančneje v Schwarzwaldu, kjer trenutno sedim in pišem to zgodbo. Seveda se je bilo potrebno boriti, odpovedovati, dokazovati in prilagajati.
Mogoče se moja zgodba zdi neverjetna, a z njo vam želim le povedati, kaj lahko dosežemo, če imamo »zelene prste« oz. če smo na trenutke gluhi za glasove v okolici, ker stremimo za tistim, kar ljubimo. Z dvema kovčkoma, 300 evri in brez prevoznega sredstva sem se znašel v Schwarzwaldu. Majhno sobico brez tople vode in s pogledom na električne drogove mi je v 4 letih uspelo zamenjati za tri stanovanja, tri avtomobile in dve službi. Začel sem kot vrtnar in se po dveh letih zaposlil kot vodja gradbišča v drugem podjetju. Za to sem moral pridobil certifikat o znanju nemškega jezika, ki mi je začel odpirati vrata.
S ponosom lahko rečem da sem na odlični poti do cilja, saj sem pred nekaj meseci odprl popoldansko obrt in vse teče kot po maslu.
Mogoče si kdo misli, da se hvalim … Želim povedati, da je moja pot le ena izmed možnosti, kako doseči cilje. Ravne poti so enostavne – ovinki pa nam dajo potrditev in izkušnje, na katerih lahko gradimo.
-
Simon Horvat
Moja vrtnarska zgodba se je že začela pri zelo mladih letih, ko sem že kot mali fantič pomagal mami in babici na vrtu. Usoda me je po končani osnovni šoli odpeljala na srednjo biotehniško šolo Rakičan smer hortikulturni tehnik. Vselej me je bolj zanimalo pridelovanje zelenjave kot pa okrasne rastline, in zato sem se z informativnim dnevom odločil da bom se vpisal na šolo za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje. Moram priznati, da sem še dandanes presrečen da sem izbral to šolo, kjer sem dobil vso prepotrebnega strokovnega znanja, da sem se lahko izkazal v podjetju ki je sinonim kakovosti in uspešnosti.
V času študiju smer Inženir Hortikulture sem že aktivno delal v podjetju Paradajz d.o.o. preko študenta, nakar sem se po zaključku študija tudi zaposlil. Veseli me, da sem lahko zraven, pri tako uspešnem in kvalitetnem podjetju, kajti podjetje Paradajz d.o.o je dokaz, da še vedno lahko uspe podjetje z zelenjavno branžo.
V podjetju Paradajz d.o.o sem trenutno zaposlen kot Vodja proizvodnje.
Moje poslanstvo v podjetju je kot vodja pridelave, da sem zadolžen za upravljanje z celotno rastlinsko proizvodnjo. Od samega začetka pridelave sem sodeloval pri izgradnji naprave kakor tudi pri njenem zagonu in kontinuirano sodeluje pri njenem tehnološkem posodabljanju. V moji domeni je tudi strmenje k optimizaciji delovnih procesov ter preudarno razpolaganjem s sredstvi in nadgradnje rastlinske proizvodnje.
V vseh teh letih pridelovanje najboljšega paradižnika v Sloveniji lahko povem iz prve roke, da se vsako leto priučuješ ter izpopolnjuješ z znanjem in izkušnjami v vrtnarski branži.
Prav tako pa bi rad povedal še to, da sem zelo vesel, da smo ostali s šolo v stikih, da si lahko medsebojno pomagamo in tudi najprej izmenjujemo izkušnje in nova znanja, in prav to je po mojem mnenju bistvenega pomena, ker šola ti nudi ogromno strokovnega znanja ter možnost nenehnega iskanja dodatnih izkušenj iz prve roke. Pomembno je pa tudi to kaj lahko vsak posameznik nudi / naredi za šolo.
Na koncu bi se še enkrat zahvalil za toplino ki, jo sprejeman s strani šole in priznanje, da sem lahko ambasador šole, ki ima tako pestro dolgoletno tradicijo na področju Hortikulture.