Skip to main content
Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje, Višja strokovna šola, Ljubljanska cesta 97, 3000 Celje

Erasmus+, usposabljanje zaposlenih

Poročilo o strokovnem obisku Istanbula

  1. – 14. 9. 2025

V okviru programa job shadowinga sva sodelovala pri strokovnem obisku Istanbula. Glavni cilji so bili spoznati delovanje poklicnega izobraževanja biotehniških šol in lokalne kulture ter primerjati izkušnje z našim šolskim sistemom. Strokovni ogledi so vključevali naslednje šole oz. podjetja:

  1. Arnavutköy Mehmet Akif Ersoy Vocational & Technical High School

Gre za poklicno in tehniško srednjo šolo v okrožju Arnavutköy v Istanbulu. Šola izvaja različne programe, med drugim na področjih informacijskih tehnologij, električne in elektronske tehnologije, grafičnega oblikovanja in fotografije ter živilstva in prehranske tehnologije. Posebnost šole je, da kot ena redkih v Turčiji razvija tudi tržno dejavnost, kjer dijaki sodelujejo pri dejanski proizvodnji čokolade, kar jim omogoča pridobivanje praktičnih izkušenj v realnem proizvodnem okolju. S tem šola prispeva k večji zaposljivosti svojih dijakov kot tudi k lokalnemu gospodarstvu.

  1. Mutfak Sanatları Akademisi (MSA) – Culinary Arts Academy, Istanbul

MSA je zasebna kulinarična akademija, ustanovljena leta 2004, ki velja za eno vodilnih kulinaričnih šol v Turčiji. Je akreditirana s strani turškega Ministrstva za nacionalno izobraževanje in mednarodnih organizacij. Akademija ima sodobno opremljene prostore, ki vključujejo več profesionalnih kuhinj, slaščičarske in pekarske laboratorije, bar in miksološko učilnico, someliersko učilnico, knjižnico, raziskovalni laboratorij ter restavracijo “Okulun Mutfağı”, v kateri študenti izvajajo praktično usposabljanje. Poleg daljših programov za poklicne kuharje, slaščičarje in vodje v gostinstvu akademija ponuja tudi krajše tečaje in delavnice za širšo javnost.

  1. Vinska klet Gürbüz Winery

Del programa je obsegal tudi ogled proizvodnje vina v kleti Gürbüz Winery, ki jo je leta 2012 ustanovil Akın Gürbüz v regiji Trakija. Podjetje prideluje vina iz različnih sort – tako mednarodnih (npr. Cabernet Sauvignon, Merlot, Sauvignon Blanc) kot tudi lokalnih turških sort (npr. Kalecik Karası, Öküzgözü, Papaskarasi). Poseben poudarek dajejo trajnostnemu, ekološkemu in biodinamičnemu pristopu k vinogradništvu. Ogled je vključeval predstavitev vinogradov, razlago postopkov pridelave in zorenja v lesenih sodih ter pokušino njihovih vin. Zelo poučno je bilo spoznati, kako pomembna sta znanje in skrb za kakovost v celotnem procesu – od trte do steklenice – ter kako lahko majhni, butični proizvajalci prispevajo k dvigu kakovosti in prepoznavnosti turškega vinarstva.

  1. Köşkeroğlu Baklava

Ogledali smo si proizvodnjo tradicionalnih turških slaščic – baklav v podjetju Köşkeroğlu Baklava. To podjetje je družinsko in deluje že od leta 1946, ustanovil ga je Hacı Mehmet Ali. Podjetje je znano po ohranjanju tradicionalnih receptov, uporabi kakovostnih sestavin (orehi, pistacije, maslo, domače sestavine), in po svoji zavezanosti kakovosti. Predstavili so nam postopke izdelave baklav – odpihovanje testa, nanašanje masla in sirupa, pečenje, rezanje in pakiranje – ter poskus različnih vrst, kot so pistacijeva baklava, orehova baklava. Podjetje ima več poslovalnic in restavracijo. Prodaja se izvaja v različnih delih Istanbula.

Preostali čas je bil namenjen spoznavanju kulturnih in zgodovinskih znamenitosti Istanbula, med katerimi so nas navdušili palača Topkapi, Cisterna bazilika, Modra mošeja, Hagia (Aya) Sofya ter Hipodrom v evropskem predelu Istanbula, imenovanem Sultanahmet. Podali smo se tudi na križarjenje po Bosporju, najožjem prelivu na svetu. Na Egipčanskem in Velikem bazarju smo raziskovali pisane stojnice z začimbami, občudovali ročno izdelane spominke, se sladkali s turškimi dobrotami in se pogajali z nasmejanimi prodajalci. Uživali smo v živahnem utripu, ki ga lahko ponudi samo bazar. Pred odhodom domov smo obiskali še azijski del Istanbula z novo, največjo mošejo v Turčiji, Çamlica, odprto leta 2019. Pred odhodom na letališče smo se sprehodili še po rezidenčni četrti Kadıköy. Tu se ulice vijejo med hišami, ki nosijo pečat preteklosti, na vogalih diši po sveže pečenem simitu, značilnem turškem obročastem kruhu, posutem s sezamovimi semeni, v majhnih kavarnah pa se zbirajo sosedje. Ogled teh znamenitosti je bil izjemno poučen, saj je omogočil boljše razumevanje zgodovine, kulture in verske raznolikosti Turčije ter prispeval k boljšemu razumevanju življenja in kulturnih navad ljudi v tej državi.