Na Šoli za hortikulturo in vizualne umetnosti je 28. januarja 2026 potekala 14. strokovna konferenca HORTIKULTURA – možnosti, priložnosti in primeri dobrih praks, ki je letos nosila naslov »Strategije gojenja rastlin za prihodnost«. Dogodek je ponovno združil strokovnjake z različnih področij kmetijstva, hortikulture, gozdarstva in varstva rastlin, ki so osvetlili izzive, s katerimi se sooča slovenski prostor, ter predstavili rešitve, ki bodo oblikovale prihodnost pridelave rastlin.
Konferenco je s pozdravnim nagovorom odprl ravnatelj višje strokovne šole Rafael Hrustel, ki je poudaril, da se danes dotikamo vprašanj, ki niso več oddaljena ali teoretična, temveč izjemno konkretna in življenjska. Podnebne spremembe, degradacija tal, izguba biotske raznovrstnosti in vse pogostejši ekstremni vremenski pojavi zahtevajo premišljene, strokovne in dolgoročne pristope. »Gre za vprašanja, ki zadevajo naš prostor, našo hrano, naše okolje in prihodnje generacije,« je izpostavil.
Prvi predavatelj, dr. Jernej Jakše z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, je predstavil genomske in biotehnološke strategije, ki omogočajo razvoj odpornejših, bolj prilagodljivih in kakovostnejših rastlin. Sledil je Marko Černe s Kmetijsko gozdarskega zavoda Ptuj, ki je opozoril na ključno vlogo vode in namakanja pri prihodnji pridelavi, saj bo prav učinkovito upravljanje z vodnimi viri odločilno za stabilne pridelke.
O prihodnosti varstva rastlin je spregovorila Vesna Zalokar iz KGZ Celje. Predstavila je inovativne in trajnostne pristope, ki bodo morali postati standard v času, ko se pojavljajo nove bolezni, škodljivci in nepredvidljivi vremenski vplivi. Mag. Davorin Gamser iz Sadjarstva Mirosan je izpostavil izzive, s katerimi se sooča slovensko sadjarstvo, ter poudaril, da se bodo morali pridelovalci prilagoditi spremenjenim rastnim razmeram, če želijo ohraniti konkurenčnost.
Odmeven je bil prispevek dr. Barbare Čeh z Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije, ki je predstavila kompostiranje hmeljevine in krožno gospodarjenje na kmetijah kot ključno strategijo za ohranjanje rodovitnosti tal in varovanje okolja. O prilagajanju gozdov novim razmeram je spregovoril Miha Zupančič iz Gozdnega gospodarstva Novo mesto, ki je opozoril, da se gozdovi spreminjajo hitreje, kot smo vajeni, zato je nujno premišljeno in odgovorno gospodarjenje.
S svežim pogledom je nastopila Andreja Papež Kristanc iz Zavoda Divji vrt, ki je predstavila potencial divjih rastlin pri soočanju s prehransko-podnebno krizo. O pomembnosti avtohtonih semen in izzivih, ki jih prinašajo nove genomske tehnike ter patentiranje semen, je govorila Irena Rotar iz Združenja EKOCI. Filip Žerak s Šolskega centra Šentjur je predstavil spremljanje morfoloških lastnosti fižola kot ključno orodje za ohranjanje raznolikosti, konferenco pa je zaključila Meta Pivec z Univerze v Mariboru, ki je poudarila, da je raznolikost rastlin temelj vseh prihodnjih strategij gojenja.
Dogodek je povezovala Nada Reberšek Natek, nekdanja ravnateljica Višje strokovne šole, ki je poskrbela za tekoč potek in spodbudila živahno razpravo med udeleženci. V zaključku je bilo večkrat poudarjeno, da spremembe niso nujno slabe – pomembno je, da jih pravočasno prepoznamo, razumemo in nanje pravilno odgovorimo. Pri tem imajo ključno vlogo izobraževanje, prenos znanja in povezovanje tradicije z inovacijami.
Konferenca je še enkrat dokazala, da slovenska hortikulturna stroka razmišlja napredno, odgovorno in celostno. Pred nami so izzivi, a tudi številne priložnosti, ki jih lahko izkoristimo le z znanjem, sodelovanjem in spoštovanjem narave.
Barbara Pajk
