Skip to main content
Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje, Višja strokovna šola, Ljubljanska cesta 97, 3000 Celje

Veronika Kocjančič na Erasmus+ mobilnosti

Veronika Kocjančič, študentka programa Snovanje vizualnih komunikacij in tženja,  se udeležuje Erasmus+ mobilnosti za namen prakse v Lizboni. Spremljajte njeno pot in misli.

Opomba: besedilo ni lektorirano


16. 8. 2022

Pa sem skoraj začela pisati v angleščini, ker mi je trenutno najbolj domača. Mislim, da se še sama ne zavedam koliko sem jo tukaj izpilila a hkrati tudi ugotovila, da je še malo morje neraziskanih besed. Ker se želim na delu in v okolici čim bolj jasno izražati, velikokrat posežem po kaki novi knjigi v angleškem jeziku. Tu kar mrgoli butičnih knjižjic, predvsem tistih s knjigami iz druge roke, kar je še večje veselje brati. Naj izpostavim projekt, ki ga bom najbrž tudi izbrala kot glavni izdelek erasmus prakse. Je imeniten preplet našega študija; trženja in vizualne umetnosti. Do mentorice sem prišla z idejo, da bi lahko izdelali letake, jih natisnili in fizično odnesli na mesta katere smatramo kot privlačna za naše ciljne kupce, oziroma obiskovalce. Posnela sem fotografijo, ki najbolj izraža zgodbo našega podjetja in jo skupaj s ključnimi informacijami, s pomočjo računalniških programov preoblikovala v letak. Med tem, ko so se letaki tiskali, sem ustvarila zemljevid s točkami katere želim z letaki obiskati. Sama akcija dostave letakov je potekala ravno tako kot sem si zamislila; ne samo da sem spoznala ogromno novih kotičkov mesta in posnela veliko krasnih fotografij, temveč sem tudi izpilila samo komunikacijo s potencialnimi strankami. Mislim, da je tovrstna oblika trženja precej podcenjena, namreč ni bolj efektivne energije kot človeški stik in predaja informacij iz oči v oči.

Pozdrav, Veronika


8. 7. 2022

Dnevi letijo, jaz pa se vedno bolj domače počutim v našem butičnem studiu sodobne umetnosti.

V preteklih dnevih mi je najbolj ostal v spominu obisk enega izmed mimoidočih obiskovalcev, s katerim sva zanetila res impresivno debato. 
To je ena izmed reči, zakaj obožujem tovrstno delo v tovrstnem okolju – zbliža te z zanimivimi ljudmi, ki gojijo podobne (umetniške) interese. 
Zagotovo je pogovor tekel kaki dve uri; o umetnosti, o fotografiranju, o mojem delu… nato pa sem bila zelo prijetno presenečena, ko je na plan prišla ideja o skupnem ogledu bližnjih galerij in muzejev.
Prijetno presenečena zato, ker si upam trditi, da bi si v Sloveniji malo kdo upal storiti enako, v podobnih okoliščinah. Zdelo bi se nam neolikano, ali bi nas bilo sram sploh pomisliti na kaj takega.

Meni se pa tako spontano socializiranje zdi imenitno sploh, če gre za osebo, ob kateri lahko treniram ‘’jezik umetnosti’’, saj je to prav zares najboljša vaja!

Prihodnje dni me čaka veliko pestrega, saj mora Sandrine odpotovati na služben obisk v Marseille, kjer je rezidentka v eni izmed tamkajšnjih galerij. 
Tako mi bo predano precej odgovornosti in zanimivih projektov. 
Med drugim se najbolj veselim sobotnega dogodka – ‘’live drawing session’’, ki ga bom prav zares vodila in bila zanj odgovorna. 
Gre za dogodek, na katerem predhodno prijavljeni kandidati rišejo, oziroma slikajo model v živo.

Tako, bom zagotovo imela kaj zanimivega za povedati ob prihodnjem javljanju!

 
 

28. 6. 2022

V preteklih dnevih se je zgodilo precej novega in zanimivega a tudi par ne najljubših stvari katere so mi dale misliti. Posel v kateremu je Sandrine ne cveti najboljše, zato si tudi ne more privoščiti zares zaposliti ljudi. Priznam, da me je to malce potrlo in mi dalo misliti, ali sem sploh na pravem kraju, a ko sem malček zasukala mišljenje sem prišla do spoznanja, da to ni nujno slaba srtvar. Namreč, v prvem letniku se učimo ravno to, kako zgraditi svoje podjetje, na kaj je treba paziti, na kaj biti pozoren itd. Glede na to, da so mi bile osnove trženja zelo zanimive, lahko dejansko prvič nekaj preslikam iz naučenega v realno situacijo. Tako sem Sandrine predlagala, da ji pomagam ustvariti tržno raziskavo podjetja s swot analizo, računicami in vsemi potrebnimi podatki, ki so ključni za ustanovitev podjetja. Vesela sem, ker mi zelo zaupa in mi pušča poti odprte v razne projekte. Tako sem tudi veliko pripomogla k ustvarjanju vsebin na socialnih omrežjih, s fotografijami in besedili. Zanimivo je spremljati svoje razvijanje tekom prakse; čemu bolj posvečamo podrobnost, kaj nas bolj zanima in kaj manj, v čem smo dobri in v čem bi se morali še malce izpopolniti.

Maham iz (še vedno dokaj hladne, saj baje se tukaj šele julija prične poletje) Lizbone,

 


17. 6. 2022

Pošiljam delček vtisov prvega delovnega dne.

Prvo delovni dan. Ne vem, če sem se že katerega tako veselila kot sem se tega. LX Factory je bivši industrijski kompleks v centru Lizbone, kjer so svoje mesto našle številne butične trgovinice, umetniški ateljeji, galerije, 2nd hand trgovine, hipsterski barčki in podobne reči. V temu kul kompleksu se nahaja tudi O gabinete de madame Thao, umetniško-kulturni prostor, kjer bom preživela tri mesece. LX Factory je res ogromna zadeva. Na žalost se v njej zadnje dni naseljuje več ali manj turistično-komercialni duh, a vseeno stara tovarna in njena notranja oprema ohranjajo alternativno umetniško pristnost. Pravzaprav me prostor spominja na neko bolj alternativno obliko ljubljanske Cukrarne. Sprehodim se do drugega nadstropja, mimo raznih pisanih rekvizitov in temačnih stopnic, do O gabinete. Vstopim v prostor z visokimi stropovi in tam me že gostoljubno pričakuje Sandrine. Sandrine je moja mentorica in lastnica prostora. Je ženska, ki te že ob prvem pogovoru prevzame s svojo širino, globino, izkušnjami, ter vsem znanjem, ki ga premore. Postopoma se sprehajava od enega predmeta do drugega v prostoru. Vsak predmet ima svojo zgodbo in Sandrine to z navdušenjem pove, jaz si pa zapisujem njene besede. O gabinete je prostor, ki se primarno ukvarja z študijo papirja. Sandrine prihaja iz Vietnama, Vietnam je pa kraj kjer je proizvodnja papirja bila v velikem narastu, predvsem v začetkih. Ves papir je ročno izdelan, narejen iz povsem naravnih materialov, izhaja pa iz Nepala, Indije, Japonske, Vietnama..



13. 6. 2022

Pozdravljeni, oglašam se vam iz balkončka novega stanovanja. Ravno pijem jutranjo kavo in študiram javne prevoze. Zaenkrat je vse v redu. Z delom pričnem v sredo in se ga zelo veselim. Malce sem raziskala okoliške plaže in uličice in se privajala na novo okolje. Stanujem približno 15 minut z avtom od centra Lizbone, kjer je nastanjena tudi galerijica, kar pomeni da mi bo z javnim prevozom vzelo kako urco časa. Moram še malce prevohati vse opcije, kako se najbolj izplača s temi mesečnimi kartami, namreč moj kraj – São Domingos de rana spada že pod drugo območje kot Lizbona. Kakorkoli, lastnika stanovanja sta zelo prijetna, že prvi dan sta me samoiniciativno peljala na krajši ogled okolice in po nakup hrane.

Tako, sem rekla, da se vam malce oglasim, bom pa kaj več imela za povedati, ko pričnem z delom.

Prijeten pozdrav iz Portugalske,
Veronika


 

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.