Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje, Srednja poklicna in strokovna šola
  • Domov
  • Svetovalna služba

Svetovalna služba

Vesna Flander,
tel.: 03/428 5921
e-naslov: svetovalna.sluzba@hvu.si


Osnovne informacije

Osnovne informacije

“Življenje ni lahko za nikogar.
A kaj potem?
Ohraniti moramo vztrajnost in še zlasti zaupanje vase. Verjeti moramo, da smo za nekaj nadarjeni in to uresničiti za vsako ceno.”

Marie Curie

Moraš nekomu nekaj povedati, potožiti, kaj se ti je zgodilo? Moraš nekoga nekaj vprašati? Se moraš nekomu pohvaliti? Potrebuješ nekoga, da te razume, te posluša in ti pomaga?

Temeljni vzgojno-izobraževalni cilj šole in v tem okviru tudi svetovalne službe je optimalni razvoj mladostnika ne glede na spol, socialno in kulturno poreklo, veroizpoved, narodno pripadnost ter osebne potrebe posameznikov.

Poslanstvo šolske svetovalne službe je vzpostavljati odnos z vsemi udeleženimi v šoli in se na strokovno avtonomni način vključevati v kompleksno reševanje pedagoških, psiholoških in socialnih vprašanj vzgojno-izobraževalnega dela v šoli.

Osnovna naloga svetovalne službe je, da na podlagi posebnega strokovnega znanja preko svetovalnega odnosa pri nudenju pomoči sodeluje z vsemi udeleženci v šoli in po potrebi tudi z zunanjimi institucijami.

Delo šolske svetovalne službe je usmerjeno k fleksibilnemu prilagajanju šole tako splošnim kot posebnim potrebam dijakov. Šolska svetovalna služba sodeluje pri vzpostavljanju optimalnih pogojev za učenje in napredovanje vseh dijakov in v tem istem temeljnem okvirju tudi dijakov s posebnimi potrebami.

Temeljna strokovno etična načela svetovalne službe so načelo dobrobiti (ne sme biti v škodo dijaka) za dijaka, načelo prostovoljnosti (vsi dijaki morajo v svetovalni odnos vstopati prostovoljno, razen v posebnih primerih ogroženosti) in načelo zaupanja (zaupnost svetovalnega pogovora in varstvo osebnih podatkov).

V skladu s splošnimi izhodišči so osnovne vrste dejavnosti šolske svetovalne službe dejavnosti pomoči, razvojne in preventivne dejavnosti ter dejavnosti načrtovanja in evalvacije.

Šolska svetovalna služba načrtuje, spremlja in evalvira, opravlja razvojno analitične naloge, svetovalno delo z dijaki, učitelji in starši, se strokovno izpopolnjuje in opravlja naloge na področju učenja in poučevanja, šolske kulture, vzgoje, klime in reda, telesnega, osebnega in socialnega razvoja, šolanja in poklicne orientacije ter na področju socialno-ekonomskih stisk (povzeto iz Programskih smernic za srednje šole, 2008).

Šolsko svetovalno delo opravljam:
Vesna Flander, univ. dipl. psih.
tel.: 03 / 4285 921
e-pošta: svetovalna.sluzba@hvu.si

Kam po pomoč

Kam po pomoč

SVETOVALNI CENTRI

Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše Ljubljana
Gotska 18

1000 Ljubljana
Telefon: 01 583 75 00
Spletna stran: http://www.scoms-lj.si

Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše Maribor
Lavričeva 5

2000 Maribor
Telefon: 02/252 56 62
Spletna stran: www.svet-center.mb.si

Posvet – Center za psihološko svetovanje
Tržaška 132

1000 Ljubljana
Telefon: 031 704 707
Spletna stran: http://www.posvet.org/

Mladinsko klimatsko zdravilišče Rakitna – programi reintegracije in rehabilitacije mladostnikov s čustvenimi motnjami ali motnjami hranjenja
Rakitna 96
1352 Preserje
Telefon: 01 365 98 16, 051 410 491
Spletna stran: http://www.mkz-rakitna.si

CIRIUS Kamnik – za otroke s posebnimi potrebami
Novi trg 43 a
1241 Kamnik
Telefon: 01 831 74 44
Spletna stran: www.cirius-kamnik.si


PSIHOLOŠKE IN PSIHIATRIČNE AMBULANTE


TELEFONSKO SVETOVANJE

  • Klic v duševni stiski 01/52 09 900
  • Sopotnik: 080 22 23
  • Zaupni telefon Samarijan: 080 11 13
  • Zaupni telefon Za-Te: 01/ 23 49 783
  • Krizni center za mlade Celje: 03/49 30 530 in 031/576 150
  • TOM: 116 111

DRUŠTVA

  • OZARA (Nacionalno združenje za kakovost življenja): 03/49 25 750
  • ŠENT (Slovensko združenje za duševno zdravje) 03/42 88 890
  • ŽELVA – EUREKA Žalec (Društvo za pomoč in samopomoč): 03/71 03 523

SPLETNE STRANI IN SVETOVANJE


NEVLADNE OGRANIZACIJE ZA PODROČJE ODVISNOSTI

VIR
Vrunčeva 9,

3000 CELJE

  • Telefon: 03/ 490 00 24 (vsak dan od 8 do 19 ure)
  • Mobitel: 031 288 827
  • zavod-vir.si

Slovensko združenje za zmanjševanje škodljivih posledic drog – DROGART
Kardeljeva ploščad 16 (sedež) in

Kolodvorska 20 (izvajanje dejavnosti in informacijska točka)
1000 Ljubljana

UP – društvo za pomoč zasvojencem in njihovim svojcem Slovenije
Miklošičeva 16

1000 Ljubljana

  • Telefon: 01/ 434 25 70; 01/ 434 25 74; 01/ 434 25 75 (vsak dan od 9.00 – 15.00h, v petek od 9.00 – 13.00h)
  • drustvo-up.si

Ustanova ODSEV SE SLIŠI
Streliška ulica 6 in Zaloška cesta 29

1000 Ljubljana

  • Telefon: 01/ 544 35 16; 01/ 587 49 68
  • Brezplačni telefon: 080 63738 (od pon. do pet. od 12.00 – 14.00h in od pon. do četr. od 17.00 – 19.00h)
  • ustanova-odsevseslisi.si

Učne težave

Učne težave

Pogostejšo težavo v srednji šoli predstavlja neučinkovito učenje in izguba motivacije za šolo.

KAJ LAHKO NAREDITE DIJAKI?

Spoznajte sebe in ugotovite kaj sploh želite. Rešite vprašalnik o učnih stilih.

NASVETI ZA UČENJE

Delovne vneme in discipline ti ne more nihče vsiliti. Veselje do učenja moraš poiskati v sebi.

Svetujemo ti:

  • Pred učenjem si pripravi prostor (primerna svetloba, toplota, mir…). Priporočljivo je, da svetloba na mizo pada od leve proti desni. Primerna temperatura je od 18 – 20 stopinj Celzija. Prostor naj bo prezračen, saj možgani potrebujejo kisik. Prostor naj bo varen pred hrupom, glasovi in prisotnostjo drugih ljudi.
  • Na delovni mizi imej le tisto, kar potrebuješ (zvezek, knjigo, delovni list).
  • Vedno se uči ob istem času, v istem prostoru.
  • V šoli čim bolj pozorno sledi razlagi, doma preberi snov z razumevanjem in si jo izpisuj, najbolje v obliki miselnih vzorcev.
  • Predelano snov še isti dan preglej in ponovi. Tako se bo snov hitreje in bolje vtisnila v spomin. Tvoje učenje naj bo sprotno (vsak dan).
  • Snov se nauči, nato jo nekomu povej (morda mami, sošolcu, samemu sebi…).
  • S ponavljanjem se uspešneje boriš proti pozabljanju. Ponavljanje, ponavljanje… Učenje je uspešno, če 20% časa porabimo za natančno branje in 80% časa za predelavo in ponavljanje snovi. Največ se pozabi takoj po učenju, zato snov ponovi enkrat čez uro, čez en dan, čez en teden, čez en mesec.
  • Že vnaprej si določi kratke pet do desetminutne odmore po 30-45 minutah učenja. Med odmori popij malo vode. Takrat ne beri, prav tako ne glej televizije, ne uporabljaj računalnika ipd. Največ si zapomniš na začetku in na koncu učenja, zato je koristno veliko začetkov in veliko koncev.

Če si resnično želiš, da bi se česa naučil, boš uspel. Potrebna je volja in pravi pristop.

Izkoristi neizmerne možnosti svojih sivih celic.

KNJIGE O UČENJU

  • Beyer, G. (1992). Urjenje spomina in koncentracije. Ljubljana: Državna založba Slovenije.
  • Buzan, T. (1980). Delaj z glavo. Ljubljana: DDU Univerzum.
  • DeBono, E. (1992). Tečaj mišljenja. Ljubljana: Ganeš.
  • De Bono, E. (1998). Naučite svojega otroka misliti. Maribor: Rotis.
  • DePorter, B., Hernacki, M. (1996). Kvantno učenje. Osvobodite genija v sebi. Glotta Nova, Ljubljana.
  • Dryden, G. in Vos, J. (2001). Revolucija učenja. Ljubljana: Educy.
  • Gabrijelčič, M. (1985). Učimo se z miselnimi vzorci. DZS: Ljubljana.
  • Hrovat, M. Ur. (1996). Znanje velja. Ljubljana: Artur.
  • Krajnc, A. … et al. (1994). Študentom na pot. Ljubljana: Center za razvoj universe.
  • Le Poncin, M. (1998). Možganska telovadba. Ljubljana: Cankarjeva založba
  • Maddox, H. (1973, 1976). Kako naj se učim. Ljubljana: DDU Univerzum.
  • Marentič-Požarnik, B. (1988). Dejavniki in metode uspešnega učenja. Ljubljana: FF
  • Margulies, N. (1992). Miselne podobe. Ljubljana: Alpha cente.
  • Pečjak, V. (1973, 1977). Poti do znanja. Ljubljana: CZ.
  • Pečjak, V. (1991). Hitro in uspešno branje. Ljubljana: Samozaložba.
  • Pečjak, V. (1989). Poti do idej. Ljubljana: Samozaložba.
  • Pečjak, V. (1993). Pripravljanje na izpit. Ljubljana: Samozaložba.
  • Rose, C., Cool, L. (1993). Umetnost učenja (Komplet knjige, avdio in video kaset). Ljubljana: Tangram.
  • Russell, P. (1987). Knjiga o možganih. Ljubljana: DZS..
  • Svantesson, S. (1992). Miselni vzorci in spomin. Uspešne tehnike z boljšo uporabo možganov. Ljubljana: CZ.

KAJ LAHKO NAREDITE STARŠI?

Vsi, tako starši, učitelji, svetovalni delavci si želimo, da bi naš otrok čim več znal, da bi ob koncu leta imel dobro spričevalo, da bi kar najbolje izkoristil svoje dane možnosti. 

Dostikrat se naša pričakovanja ne izpolnijo. Še posebno smo razočarani, jezni, zaskrbljeni takrat, ko vidimo, da otrok presedi cele ure ob knjigah in zvezkih, rezultati so pa slabi. 

Vedeti moramo, da vsako učenje ni enako uspešno!

Kakšna bo otrokova učinkovitost pri učenju je odvisno predvsem od:

  • njegovega duševnega počutja in zdravja
  • njegovih umskih sposobnostih
  • njegovega telesnega počutja
  • delovnih pogojev v katerih se uči
  • kako se uči

Če so omenjeni pogoji izpolnjeni, tako s strani otroka kot staršev, potem mora biti otrokovo učenje uspešno!

POGOJE ZA UČENJE DOMA USTVARJAMO PREDVSEM STARŠI, IN SICER :

  • kakšno je naše ravnanje z otrokom
  • čas, ki ga ima otrok na razpolago za učenje
  • prostor v katerem se otrok uči

KAKŠNO JE NAŠE RAVNANJE Z OTROKOM

Priporočljivo ravnanje:

  • otrok mora čutiti, da stalno bedimo nad njegovim delom, ne da bi bili pri tem vsiljivi
  • ne obremenjujmo otroka s pretiranim učenjem, saj mu lahko zmanjšamo voljo do učenja in vzbudimo odpor do šole
  • vzpodbujajmo otroka za dosežene uspehe in pravilno opravljene naloge; s tem povečamo njegovo vztrajnost in motiviranost -ne prekinjajmo otroka pri učenju z raznimi načrti, vprašanji, pripombami, kajti zbranost pri otroku hitreje popušča kot pri odraslem človeku
  • pohvalimo ga ob vsakem, tudi najmanjšem uspehu -ne kaznujmo otroka s podaljševanjem učnega časa in povečanjem učne obremenitve
  • tako bo lažje sprejel in razumel, da je sposoben tudi sam napraviti nalogo in se naučiti določeno snov -prav tako ni primerno skrajševanje učne obveznosti za nagrado
  • nekateri otroci učno snov počasneje dojemajo; ne postanimo nestrpni, če jo otrok tudi po daljši razlagi še vedno ne razume; otroku naj pomaga tisti, ki ima največ potrpljenja z njim, sicer mu naša “pomoč” bolj škoduje kot koristi; če sami ne zmoremo, poiščimo nekoga, ki mu bo lahko pomagal -ne dopovedujmo otroku,da je len, da nima čuta odgovornosti; s stalnim grajanjem in zmerjanjem dosežemo, da otrok resnično izgubi zaupanje vase ,sprejme naša razlage in postane ravno tak, kakršnega si ne želimo
  • otrok mora imeti dovolj časa tudi za igro in razvedrilo -izogibajmo se sramotenju /npr.: iz tebe nikoli nič ne bo; si neumen; zabit, ipd./, ne posmehujmo se otroku
  • za otroka moramo imeti čas tudi takrat, ko se ne uči, ko nas ne prosi izrecno, da bi mu pomagali -ne primerjajmo otroka z njegovim uspešnim bratom ali sestro, ali z uspešnim sosedovim otrokom; otroku tako povečujemo občutek, kako zaostaja za njimi in mu jemljemo pogum
  • imejmo otroka radi tudi takrat, ko ne prinaša iz šole dobrih ocen -razburjenega in utrujenega otroka ne silimo k učenju
  • dovolimo mu, da se uči skupaj s sošolcem, če tak način prinaša uspeh pri otroku -ne bodimo otroku nadležni, kadar se uči, ne opozarjajmo ga kar naprej, ne pridigajmo mu in ne bodimo preveč vsiljivi
  • občasno poiščimo otrokovega razrednika, da nam pove kakšen je otrokov uspeh, kaj opaža, prosimo ga naj nam svetuje kaj narediti

Ravnanje, ki ga odsvetujemo:

  • ne obremenjujmo otroka s pretiranim učenjem, saj mu lahko zmanjšamo voljo do učenja in vzbudimo odpor do šole
  • ne prekinjajmo otroka pri učenju z raznimi načrti, vprašanji, pripombami, kajti zbranost pri otroku hitreje popušča kot pri odraslem človeku
  • ne kaznujmo otroka s podaljševanjem učnega časa in povečanjem učne obremenitve
  • prav tako ni primerno skrajševanje učne obveznosti za nagrado
  • ne dopovedujmo otroku,da je len, da nima čuta odgovornosti; s stalnim grajanjem in zmerjanjem dosežemo, da otrok resnično izgubi zaupanje vase ,sprejme naša razlage in postane ravno tak, kakršnega si ne želimo
  • izogibajmo se sramotenju /npr.: iz tebe nikoli nič ne bo; si neumen; zabit, ipd./, ne posmehujmo se otroku
  • ne primerjajmo otroka z njegovim uspešnim bratom ali sestro, ali z uspešnim sosedovim otrokom; otroku tako povečujemo občutek, kako zaostaja za njimi in mu jemljemo pogum
  • razburjenega in utrujenega otroka ne silimo k učenju
  • ne bodimo otroku nadležni, kadar se uči, ne opozarjajmo ga kar naprej, ne pridigajmo mu in ne bodimo preveč vsiljivi

ČAS, KI GA IMA OTROK NA RAZPOLAGO ZA UČENJE

  • kadar ima otrok pouk dopoldan je priporočljivo,da otrok po kosilu nekaj časa počiva in se šele potem uči
  • če je le mogoče naj se otrok stalno uči ob istem času
  • dolžina “učne ure” je pri različnih otrocih različna; veljajo pa ta načela: Daljši čas učne ure
  • za dovolj bistre otroke
  • za otroke, ki imajo dobro sposobnost miselne koncentracije
  • kadar se otrok uči smiselno gradivo
  • za starejše otroke Krajši čas učne ure
  • za manj bistre otroke
  • za otroke z različnimi težavami (organsko poškodovani, telesno šibki, s slabšo koncentracijo)
  • za mlajše otroke
  • mehanično učenje (učenje pesmic,….)
  • najprimernejša dolžina učne ure je od 20 do 30 minut
  • ponavljanje je najučinkovitejše pred spanjem in pred odhodom v šolo; snov je potrebno večkrat ponoviti
  • odmori med učenjem naj bi trajali le 5 do 10 minut, kajti predolgi odmori razbijejo delovno razpoloženje
  • otroku pa moramo zagotoviti tudi prosti čas, vsak dan in ob prostih dnevih.

PROSTOR V KATEREM SE OTROK UČI

  • če otroka med učenjem motijo ostali družinski člani in nima mirnega kotička za delo, mu misli begajo drugam, tako da lahko kljub dolgemu sedenju ob knjigi ne doseže zaželjenega uspeha.
  • če je med učenjem obdan z igračami bo njegova pozornost in koncentracija zelo motena
  • prav tako so pogoji učenja moteni, če je prostor pretopel ali premrzel
  • če je slaba ali neprimerna svetloba
  • če nima primernega stola ali mize
  • če stalno nekdo prihaja in odhaja
  • če je prižgan televizor in sliši (niti ni potrebna, da jo vidi) kakšno zanimivo oddajo /risanke, filmi,ipd./, bo njegova pozornost “odplavala”
  • prostor naj bi bil tako urejen, da deluje toplo in prijazno

…IN ŠE NEKAJ…..

 

  • Zelo pomembno je, da otrok čuti, da za odločitvami stojita oba starša, da ni dvotirnosti.
  • Celotno breme otrokovega uspeha ali neuspeha ne sme “ležati” samo na enem izmed staršev. Če je z otrokovim učenjem obremenjen samo eden izmed staršev, je normalno in človeško, da postaja le-ta manj strpen, hitreje razdražljiv, včasih že obupan, otrok s strani njega doživlja predvsem pritiske na katere pa reagira po svoje, največkrat tako, da nas še bolj spravi v stisko.
  • S šolskimi težavami in problemi učenja se še vedno največ ukvarjajo mame. Brez sodelovanja obeh staršev bodo rezultati slabi, še posebno pri tistih otrocih, kjer že zaznamo učne in vedenjske težave. Učne težave lahko vplivajo na pojav vedenjskih težav, prav tako pa so lahko vedenjske težave eden izmed vzrokov slabše učne uspešnosti.
  • Kadar so učni uspehi, kljub vsem naporom slabi, je smiselno ugotoviti otrokove umske zmogljivosti, tako da od njega ne pričakujemo preveč, predvsem tistega kar ne zmore; včasih pa je to dobro vedeti tudi,da od otroka ne zahtevamo premalo, če so njegove sposobnosti višje.

Za dijake

Za novince

 

 

 

Kontaktne informacije:

Tajništvo: 03/4285-900
Ravnateljica:
03/4285-923
Svetovalna služba: 03/4285-921
Knjižnica: 03/4285-920
Računovodstvo: 03/4285-919
Izobraževanje odraslih: 03/4285-911