Vprašalnik »učni stili«

Rešitve vprašalnika, ki je pred Vami, Vam bodo pomagale pri razlagi lastnega oz. prevladujočega učne stila. Verjetno ste z leti že razvili učne »navade«, ki vam pomagajo, da iz nekaterih izkušenj pridobite več kot iz drugih. Ker pa se tega verjetno ne zavedate, vam bo vprašalnik pokazal vaše prednosti pri učenju, tako da boste laže izbrali tako obliko, ki najbolje ustreza vašemu stilu.

Reševanje ni časovno omejeno. Verjetno boste potrebovali 10 do 15 minut. Kako natančni bodo rezultati, je odvisno tudi od vaše odkritosti pri izbiri odgovorov. Pravilnih ali napačnih odgovorov ni. Če se s trditvijo bolj strinjate kot ne, trditev obkrožite. Če pa se s trditvijo bolj ne strinjate, kot strinjate, pustite prazno.

1. Natančno znam ločiti, kaj je prav in kaj narobe, kaj je dobro in kaj slabo.
2. Pogosto kaj naredim ne glede na možne posledice.
3. Probleme rešujem postopno.
4. Prepričan sem, da pravila omejujejo ljudi.
5. Ljudje me cenijo, ker preprosto in naravno povem, kar mislim.
6. Pogosto se izkaže, da so dejanja, ki jih narekujejo čustva, prav tako učinkovita kot tista, ki jih vodi razum.
7. Rad imam delo, pri katerem imam čas za temeljit razmislek in popolno izvedbo.
8. Vedno vprašam za mnenje še druge.
9. Najpomembnejše je tisto, kar deluje v praksi.
10. Zelo rad si nabiram nove izkušnje.
11. Ko se pojavi neka nova teorija ali nov pristop, ga želim takoj praktično preizkusiti.
12. Do sebe sem zelo discipliniran, na primer glede prehrane, rekreacije, dnevnih opravil itd.
13. Ponosen sem, če natančno opravim vsako delo.
14. Dobro se ujemam z logiki in analitiki, manj pa z ljudmi, ki reagirajo spontano, »nerazumsko«.
15. Posebno skrb posvetim pregledovanju podatkov, ki so mi na voljo, in se izogibam hitrim sklepom.
16. Odločam se previdno in šele, ko pretehtam različne možnosti.
17. Bolj me privlačijo sveže, nenavadne kot pa praktične zamisli.
18. Na maram nereda, všeč mi je, če stvari tečejo po ustaljenih vzorcih.
19. Utečenih postopkov se držim le toliko časa, dokler se mi zdi, da bom tako uspešno dokončal zastavljeno nalogo.
20. Svoja dejanja rad povezujem s splošnimi načeli.
21. V pogovoru rad hitro preidem k bistvu.
22. Do ljudi sem zadržan in z večino imam samo poslovne odnose.
23. Zame pomenijo izziv samo nove in drugačne stvari.
24. Rad se družim s spontanimi ljudmi, ki se znajo zabavati.
25. Preden pridem do sklepa, natančno pregledam vsako podrobnost.
26. Zelo težko na hitro predlagam nekaj novega.
27. Prepričan sem, da je treba takoj preiti k bistvu.
28. Previden sem in zato ne sklepam prehitro.
29. Zbiram različne informacije iz različnih virov – čim več podatkov, tem bolje.
30. Lahkomiselni ljudje, ki ne jemljejo stvari resno, me zelo motijo.
31. Preden povem svoje mnenje, prisluhnem stališčem drugih ljudi.
32. Odkrito povem, kaj čutim.
33. V razpravah se zabavam, ko gledam, kako drugi manevrirajo.
34. Na dogodke se odzivam spontano in se prilagajam okoliščinam; nikoli ne načrtujem vnaprej.
35. Privlači me delo z mrežnimi analizami, tabelami, diagrami, razpredelnicami in podobno.
36. Skrbi me, kadar moram hiteti, da ne bi zamudil roka.
37. Ideje ocenjujem glede na njihovo praktično vrednost.
38. Tihi, razmišljajoči ljudje me motijo.
39. Pogosto me vznemirijo ljudje, ki vedno nekam hitijo.
40. Pomembneje je uživati ta trenutek, kot pa misliti na preteklost ali prihodnost.
41. Menim, da so odločitve, ki temeljijo na natančnih analizah, pravilnejše od intuitivnih.
42. Pri svojem delu sem perfekcionist.
43. V razpravah sem navadno poln novih zamisli.
44. Na sestankih povem praktične, realistične zamisli.
45. Večina pravil je zato, da jih kršimo.
46. Raje se držim v ozadju in pretehtam vse možnosti.
47. V trditvah drugih ljudi pogosto najdem slabosti in protislovja.
48. V povprečju več govorim, kot poslušam.
49. Pogosto najdem bolj praktične in boljše rešitve kot drugi.
50. Mislim, da bi morala biti pisna sporočila kratka in jedrnata.
51. Prepričan sem, da bi moralo zmagati praktično, logično mišljenje.
52. Z ljudmi se raje pogovarjam o specifičnih zadevah, kot pa da bi navezoval družabne stike.
53. Rad imam ljudi, ki se stvari lotijo praktično in ne teoretično.
54. Če se pogovori odmikajo od bistvenega in se vrtijo okoli nepomembnih zadev, postanem nestrpen.
55. Če moram napisati sporočilo, naredim vrsto osnutkov, preden oddam končno verzijo.
56. Rad preizkušam, ali stvari delujejo v praksi.
57. Do odgovorov prihajam po logični poti.
58. Rad sem tisti, ki največ govori.
59. Pogosto opažam, da sem v pogovorih realist in da tudi druge usmerjam k bistvu ter se tako izognem nepotrebnemu razglabljanju.
60. Preden se odločim, natančno preudarim vse možnosti.
61. Ko se pogovarjamo, opažam, da sem najbolj objektiven in nepristranski.
62. V razpravah se ne izpostavljam rad in zato ne govorim veliko.
63. Rad bi znal povezati trenutna dejanja z dolgoročno podobo.
64. Ko gredo stvari narobe, sem srečen, ko se jih otresem, in jih jemljem le kot novo izkušnjo.
65. Nove, spontane zamisli zavračam, češ da so nepraktične.
66. Najbolje je dobro premisliti in šele potem ukrepati.
67. Na splošno raje poslušam, kot govorim.
68. Z ljudmi, ki težko sprejmejo logični pristop, sem neusmiljen.
69. Največkrat se izkaže, da cilj posvečuje sredstvo.
70. Ni mi mar, če ljudi prizadenem, glavno je, da je delo opravljeno.
71. Zelo se počutim utesnjenega, kadar imam določene natančne cilje.
72. Navadno sem tisti, ki drži družbo pokonci.
73. Naredim vse, kar koristi mojemu poslu.
74. Natančno načrtovano delo me dolgočasi.
75. Zelo rad raziskujem teoretične podlage, ki podkrepijo zadeve in dogodke.
76. Vedno me zanima, kaj si mislijo drugi.
77. Zame morajo biti sestanki dobro pripravljeni, slediti morajo dnevnemu redu itn.
78. Spretno obvladujem osebne ali dvoumne teme.
79. Krizne situacije me vznemirjajo in zabavajo.
80. Ljudem se pogosto zdim nečustven.

TOČKOVANJE

Vsaka trditev, ki ste jo obkrožili, vam prinese točko. Ostale ne prinašajo točk. Na spodnjem seznamu označite, katere trditve ste obkrožili. Učni tip, pri katerem boste izbrali največ odgovorov, se po vsej verjetnosti najbolj ujema z vašim stilom učenja.

JAKOST UČNEGA STILA GLEDE NA REZULTAT

PROFIL

ZNAČILNOSTI POSAMEZNIH STILOV

Daljša razlaga

Aktivisti

Splošen opis:

Aktivisti se popolnoma vključijo in nimajo predsodkov pred novimi izkušnjami in spoznanji. Uživajo v danem trenutku in so srečni, da so izpostavljeni neposrednim izkušnjam. So vedoželjni, niso nezaupljivi in se navdušujejo nad vsem novim. Njihova filozofija je »Vse je treba enkrat poskusiti.«. Ne ozirajo se na opozorila. Njihovi dnevi so zapolnjeni z aktivnostmi. S kratkoročnim kriznim managementom se ukvarjajo za zabavo. Probleme rešujejo z viharjenjem možganov. Takoj, ko se poleže navdušenje nad eno aktivnostjo, se že zaposlijo z iskanjem nove. Pripravljeni so se soočiti z izzivi novih izkušenj, vendar se dolgočasijo z izvedbo in dolgotrajnimi postopki. So družabni, v centru pozornosti in želijo, da se vse dogaja okoli njih.

Aktivisti se naučijo največ, kadar:

• se srečujejo z novimi izkušnjami/problemi/priložnostmi, ker se učijo iz njih;
• se lahko vključijo v hitre »tukaj in zdaj« aktivnosti, kot so na primer igre, igre vlog, tekmovanje med skupinami;
• je veliko vznemirljivih, kriznih ali celo dramatičnih situacij, ki se hitro spreminjajo;
• so v središču pozornosti, vodijo sestanke, razprave ali predstavitve;
• lahko »rojevajo« ideje, ne da bi jih pri tem ovirale različne strukture;
• so potisnjeni v posel, ki se jim zdi zahteven, ker dobijo premalo virov ali jih spremljajo neugodne razmere;
• delajo v skupini, vendar ostali člani skupine upoštevajo njihove ideje in njihove rešitve;
• se je treba zadeve lotiti takoj.

Aktivisti se naučijo najmanj, kadar:

• morajo biti pasivni, poslušati predavanja, samogovore, razlage, izjave o tem, kaj bi se moralo narediti;
• samo berejo ali opazujejo;
• morajo stati v ozadju in se ne vključujejo v dogajanje;
• morajo analizirati in razlagati množico različnih podatkov;
• narava dela zahteva samostojno delo, kot npr. branje, pisanje, samostojno razmišljanje;
• morajo vnaprej preceniti, kaj pričakujejo od seminarja in na koncu oceniti, kaj so pridobili;
• jim ponujajo teoretične trditve, na primer razlago vzrokov ali ozadja;
• morajo kar naprej ponavljati isto delo, npr. vaditi;
• morajo natančno upoštevati navodila in imajo le malo maneverskega prostora;
• morajo narediti neko delo pretirano natančno ali popravljati drobne napake.

Kako lahko krepimo aktivistov način učenja/delovanja?

• Počnite nekaj novega, kar doslej še niste počeli. Na delo oblecite nekaj nenavadnega, preuredite učni prostor.
• Urite se v iniciranju pogovorov s tujci na konferencah, zabavah, srečanjih in shodih.
• Dan si razdelite s spreminjanjem aktivnosti vsake pol ure.
• Bodite v središču pozornosti. Prostovoljno se javite, da boste predsedovali srečanju ali predavali.
• Urite se v razmišljanju na glas in stoje.

Razmišljujoči

Splošen opis:

Razmišljujoči tipi se raje umaknejo, da pretehtajo izkušnje in jih obravnavajo iz različnih zornih kotov. Zbirajo podatke iz različnih virov in radi temeljito razmislijo o njih, preden oblikujejo zaključke. Temeljito zbiranje in analiziranje informacij o izkušnjah in dogodkih je zanje zelo pomembno, zato odlagajo dokončne odločitve tako dolgo, kot je le mogoče. Njihova filozofija je biti previden. So razmišljujoči ljudje, ki radi preučijo vse možne izide in zaplete preden se odločijo za aktivnost. Na srečanjih in razpravah raje sedijo v ozadju. Uživajo v opazovanju drugih ljudi. Poslušajo druge in povejo svoje mnenje šele, ko so prepričani o pravi usmerjenosti. Raje so nekoliko odmaknjeni, obdani s poljem tolerance in umirjenosti. Njihovo delovanje je vpeto v širšo sliko, ki vključuje tako preteklost kot sedanjost, tako opažanja drugih kot svoja lastna.

Razmišljujoči tipi se naučijo največ, kadar:

• jim dovolijo ali jih spodbujajo k temu, da opazujejo, razmišljajo, premlevajo;
• lahko stojijo v ozadju in poslušajo ali opazujejo, npr. skupino pri delu; na sestanku sedijo zadaj in gledajo film ali video;
• lahko izvajajo zelo zahtevna raziskovanja, zbirajo informacije, poskušajo priti stvarem do dna;
• lahko premislijo, preden storijo, razumejo, preden komentirajo; imajo čas, da se pripravijo, preberejo vnaprej in si pripravijo kratke informacije;
• imajo priložnost, da pregledajo, kar so storili in česa so se naučili;
• morajo izdelati natančne analize in poročila;
• jim drugi pomagajo, da izmenjajo stališča brez nevarnosti, se pravi z vnaprejšnjim dogovorom;
• se lahko odločajo brez natančnih časovnih omejitev.

Razmišljujoči tipi se naučijo najmanj, kadar:

• jih porinejo v središče pozornosti tako, da nastopajo v vlogi predsedujočega ali vodje ali če igro vlog opazuje skupina ljudi;
• jih vključijo v takšne okoliščine, ki zahtevajo hitre akcije brez temeljitega razmišljanja;
• morajo hitro reagirati ali potegniti ideje iz rokava;
• ne dobijo dovolj podatkov, iz katerih bi lahko sklepali;
• dobijo okrnjena navodila o tem, kako se lotiti naloge;
• jih priganjajo roki in morajo opraviti več stvari hkrati;
• zaradi narave dela ne morejo biti povsem dosledni.

Kako lahko krepite način učenja/delovanja razmišljujočega tipa osebnosti?

• Urite se v opazovanju obnašanja ljudi na srečanjih, sestankih.
• V dnevnik si zapisujte, kaj se je dogajalo tekom dneva, razmišljajte o dnevnih dogodkih in na osnovi tega poskusite oblikovati zaključke.
• Po sestankih ali drugih srečanjih urite povzemanje oz. oblikovanje pogleda.
• Lotite se raziskovanja, ki zahteva zbiranje podrobnih podatkov iz različnih virov.
• Urite se v uglajenem načinu pisanja.
• Urite se v oblikovanju seznama za in proti določenemu postopku delovanja.

Teoretiki

Splošni opis:

Teoretiki prilagodijo in združijo opažanja v obsežne (kompleksne) in logične teorije. Probleme rešujejo vertikalno oz. navpično, logično – korak za korakom. Različna dejstva prilagajajo v razumljive teorije. So perfekcionisti, ki ne počivajo, dokler niso stvari jasne in postavljene v racionalno shemo. Radi razčlenjujejo in sestavljajo. Navdušujejo se za temeljne predpostavke, načela, teorije, modele in sistemsko razmišljanje. Njihova filozofija temelji na racionalnosti in logiki. Pogosto si zastavljajo vprašanje: “Ali je to smiselno?”, “Kako se to ujema s tem?”, “Katere so osnovne predpostavke?”. Radi so neodvisni, analitični in predani racionalni objektivnosti, kot pa subjektivnosti in dvoumnosti. Njihov pristop k problemom je logičen. To je njihov miselni niz in strogo zavračajo vse, kar ni v skladu s tem. Prednost dajejo zanesljivosti in počutijo se neprijetno pri subjektivnih ocenah, lateralnem razmišljanju in vsakršnem improviziranju.

Teoretiki se naučijo največ, kadar:

• je ponujeno delo del sistema, modela, koncepta, teorije;
• imajo dovolj časa, da metodično raziščejo zveze in povezave med idejami, dogodki in situacijami;
• imajo možnost, da preizkusijo in preverijo osnovno metodologijo, domnevo ali logiko, ki stoji za njimi, tako da sodelujejo razpravah za razčiščevanje prostislovij;
• se znajdejo v situacijah, ki imajo jasen namen;
• lahko poslušajo ali prebirajo ideje in koncepte, ki poudarjajo razumskost in logiko in so dobro argumentirani;
• lahko analizirajo in kasneje posplošujejo vzroke za uspeh ali neuspeh;
• jim ponudijo zanimive zamisli in koncepte, čeprav trenutno še niso uresničljivi;
• od njih zahtevajo, da razumejo zapletene situacije in v njih tudi sodelujejo.

Teoretiki se naučijo najmanj, kadar:

• so potisnjeni v delo, ki nima niti konteksta niti očitnega namena;
• morajo sodelovati v situacijah, kjer poudarjajo čustva in občutke;
• opravijo nenačrtovane aktivnosti, kjer je veliko nejasnosti, na primer reševanje odprtih problemov ali senzitivne treninge;
• morajo delati nekaj, kar nima jasnih teoretičnih osnov, ali se morajo o tem celo odločati;
• se morajo lotiti metod, ki jim dopuščajo veliko možnih rešitev ali so si celo nasprotujoče in ne dopuščajo poglobljenega pristopa;
• dvomijo v verodostojnost;
• ko vidijo, da je zadeva plitka, površna ali se izkaže kot prevara;
• se ne ujamejo z ostalimi udeleženci, kjer je preveč aktivistov ali ker se jim zdijo premalo inteligentni.

Kako lahko krepite teoretikov način učenja/delovanja?

• Berite nekaj “težkega” in miselno zahtevnega.
• Urite se v prepoznavanju protislovij / slabosti v argumentih drugih.
• Analizirajte zapleteno situacijo ter ugotovite, zakaj se je razvijala v takšni smeri ter, kaj bi bilo mogoče storiti drugače in v kateri fazi.
• Urite se v strukturiranju situacij tako, da se bodo lahko nemoteno in zanesljivo odvijale v načrtovani smeri.

Pragmatiki

Splošni opis:

Pragmatiki radi preizkušajo ideje, teorije in tehnike ter se prepričajo o njihovem delovanju v praksi. Iščejo nove ideje in jih ob prvi priložnosti praktično preizkusijo. Iz sestankov z vodji se vrnejo polni novih idej, ki jih hočejo preizkusiti tudi v praksi. Radi pridejo zadevi do dna in z idejami, ki se jim zdijo zanimive, delajo hitro ter zaupno. So neposredni in nepotrpežljivi pri razmišljujočih in neomejenih razpravah. So zelo praktični, stojijo trdno na tleh ter radi sprejemajo praktične odločitve ter tako rešujejo probleme. Probleme in priložnosti sprejemajo kot izzive. Njihova filozofija je: “Vedno obstaja boljši način!” in “Če deluje, je dobro!”.

Pragmatiki se naučijo največ, kadar:

• Poiščejo jasno povezavo med zadevo in problemom ali priložnostjo na svojem delovnem mestu;
• spoznavajo tehnike, ki se jim zdijo takoj uporabne v praksi, na primer, kako prihraniti čas, kako napraviti dober vtis ali kako ravnati z nerodnimi ljudmi;
• dobijo priložnost, da se neke tehnike naučijo z neposrednim sodelovanjem s trokovnjakom, ki jo že obvlada;
• jih izpostavijo modelom, ki jih lahko osvojijo, na primer, kako postati ugleden šef;
• jih naučijo tehnik, ki jih lahko aplicirajo na trenutno situacijo v službi;
• imajo priložnost, da svoje novo pridobljeno znanje lahko takoj uporabijo v praksi;
• izgleda aktivnost, ki se jih učijo, veljavna, npr. da je to zelo dobra “simulacija” resničnih situacij;
• se lahko osredotočijo na praktična vprašanja, na primer na načrtovanje z jasnimi cilji, iskanje preprostejših rešitev, dajanje koristnih nasvetov.

Pragmatiki se naučijo najmanj, kadar:

• učenje nima takojšnje in jasne praktične vrednosti;
• organizatorji prihajajo “z drugega sveta” in posredujejo teorijo in splošne zakonitosti;
• ni jasnih smernic, kako narediti;
• se jim zdi, da ljudje hodijo v začaranem krogu in se ne premaknejo dovolj hitro;
• jih politika, vodja ali osebni razlogi ovirajo pri izvedbi;
• aktivnost, ki se je naučijo, ne prinaša nobene neposredne koristi, kot so boljša plača, krajši sestanki, napredovanje,…

Kako lahko krepite pragmatikov način učenja/delovanja?

• Na sestankih in razpravah se osredotočite na izdelavo akcijskih načrtov.
• Proučujte tehnike, ki jih uporabljajo drugi in jih tudi sami preizkusite.
• Naj vas nadzorujejo strokovnjaki, ki lahko opazujejo vašo tehniko in vam povedo, kako jo lahko izboljšate.

Vir: Bertie Everard in Geoffrey Morris, USPEŠNO VODENJE, 1996, Ljubljana,str. 153, 162 – 168