Poročilo komisije za kakovost za š.l. 07/08 (SŠ)

V šolskem letu 2007/08 smo z metodo samoevalvacije ugotavljali kakovost na področju Učenja in poučevanja na treh kazalnikih kakovosti in sicer Šolska klima, Razvoj učnega okolja in Razvoj metod poučevanja.  Naš cilj je bil posneti stanje na tem področju in pripraviti ukrepe za izboljšanje stanja. V proces ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti ter razvoj kakovosti vzgojno-izobraževalnega dela smo pritegnili učitelje, dijake, starše in tudi socialne partnerje.

2.  OPIS POSTOPKOV PRI IZPELJAVI SAMOEVALVACIJE

2.1  Določitev predmeta samoevalvacije

Na prvem sestanku komisije za kakovost v šolskem letu 2007/08 smo se odločili, da bomo samoevalvacijo izvedli na področju Učenja in poučevanjain preučili šolsko klimo, razvoj učnega okolja ter razvoj metod poučevanja.

2.2  Priprava načrta samoevalvacije.

Izdelali smo samoevalvacijski načrt, v katerem smo na osnovi kazalnikov kakovosti oblikovali standarde kakovosti, določili subjekte, ki bodo vključeni v samoevalvacijo,  metode in določili vzorec.

2.3 Oblikovanje in testiranje vprašalnikov za dijake in učitelje

Člani komisije za kakovost smo na sestankih v času od 7. 12. 2007 do 11. 1. 2008 oblikovali tri vrste  vprašalnikov. O kakovosti učenja in poučevanja smo v vprašalniku za dijake povprašali dijake. Podobna vprašanja smo zastavili tudi učiteljem v vprašalniku za učitelje. Tretji vprašalnik smo pripravili za dijake o zadovoljstvu z učitelji pri posameznem predmetu. Ta tretji vprašalnik bo služil ravnateljici za ocenjevalni razgovor s posameznimi učitelji.

Pri oblikovanju vprašalnikov smo uporabili  bazo vprašanj ACS.
Januarja 2008 vprašalnike za dijake in vprašalnike za učitelje testirali. Testiranje vprašalnikov je potekalo v pisni obliki.

2.4 Anketiranje dijakov in učiteljev

Anketiranje dijakov je potekalo v času od 18. 2. 2008 do 23. 2. 2008. Odločili smo se za popolno poizvedovanje, zato smo anketirali vse dijake naše šole, ki so bili v času anketiranja prisotni pri pouku. Anketirali smo 222 dijakov.
Anketiranje učiteljev je potekalo v času od 10. 3. 2008 do 20. 3. 2008. Anketne vprašalnike smo razdelili vsem učiteljem (47) in dobili vrnjenih 27.

2.5 Obdelava podatkov pridobljenih z anketami

Najprej smo opravili osnovno obdelavo podatkov pridobljenih z anketiranjem dijakov in podatke pridobljene z anketiranjem učiteljev. O rezultatih pridobljenih z anketiranjem  dijakov smo v komisiji za kakovost razpravljali dne 28. 3. 2008. Koordinatorka komisije za kakovost Vrtnarske šole Celje je rezultate predstavila tudi na pedagoški konferenci dne 1.4. 2008. O rezultatih pridobljenih z anketiranjem učiteljev smo v komisiji za kakovost razpravljali dne 30. 5. 2008. Koordinatorka komisije za kakovost Vrtnarske šole Celje je tudi rezultate te ankete predstavila učiteljskemu zboru na pedagoški konferenci 3.6. 2008.

Rezultate obeh anket so obravnavali tudi predstavniki razrednih skupnosti na sestanku dijaške skupnosti v mesecu maju 2008 .

2.6 Oblikovanje  ukrepov za izboljšanje /razvoj kakovosti

Za področja pri posameznih kazalnikih kakovosti, ki so jih dijaki in učitelji ocenili kot slabša, smo na delavnici v okviru zadnje pedagoške konference v šolskem letu 2007/08 oblikovali predloge ukrepov. V komisiji za kakovost smo dne 1.9. 2008 na osnovi predlogov oblikovali ukrepe, ki jih bomo v  šolskem letu 2008/09 začeli izvajati.

2.7 Izdelava poročila komisije za kakovost za šol. leto 2007/08

Na osnovi vseh izvedenih aktivnosti smo  v času od 3. 6. 2008 do 2. 9. 2008 pripravili poročilo.

3.  REZULTATI

3.1.  Šolska klima

3.1.1 Ugotovitve in ukrepi

Ugotovitve: Iz analize  odgovorov dijakov in učiteljev na vprašanja o klimi sklepamo, da je ta na naši šoli dobra.

Največ dijakov posamezna področja, ki opredeljujejo klimo ocenjuje z ocenami 4 (zadovoljni) in 5 (zelo zadovoljni, zadovoljni v celoti), sledi ocena 3 (dokaj zadovoljni)

Manj zadovoljni so dijaki s pomočjo učiteljev dijakom pri učnih težavah  in z organizacijo delovne prakse.

Učitelji klimo na naši šoli ocenjujejo še boljše, saj izražajo povprečno še višjo stopnjo zadovoljstva pri veliki večini odgovorov.

Zanimala nas je tudi primerjava odgovorov dijakov in učiteljev na ista vprašanja. Zadovoljstvo z urnikom je večje pri učiteljih, saj jih je z njim zadovoljna polovica vprašanih, zelo zadovoljna pa skoraj ena petina. Približno četrtina dijakov je z urnikom le delno zadovoljnih, petina pa je zadovoljnih.

Tudi sodelovanje z ravnateljico bolje ocenjujejo učitelji.

Ukrepi:

Ukrepi za ohranitev dobre klime in njeno izboljšanje na področjih, ki so bila ocenjena slabše so:

Na prvem sestanku komisije za kakovost v novem šol. letu 2008/09 bomo izdelali načrt  izvedbe posameznih ukrepov.

Z ukrepi za izboljšanje kakovosti in njen razvoj na šoli bomo dijake seznanili na prvem sestanku dijaške skupnosti v novem šol. letu, starše pa na svetu staršev in prvih roditeljskih sestankih.

3.2 Razvoj učnega okolja

3.2.1 Ugotovitve in ukrepi

Ugotovitve:

Dijaki posamezna področja učnega okolja ocenjujejo  s povprečno oceno dobro oziroma z delnim zadovoljstvom, visoke ocene namenjajo parku in knjižnici, nizko stopnjo zadovoljstva pa izražajo pri ustreznosti lokacije šole, ustreznosti parkiranja, čistoči sanitarij in ustreznosti jedilnice.

Učitelji veliko večino področij, ki opredeljujejo učno okolje  ocenjujejo z visokimi ocenami oziroma z visoko stopnjo zadovoljstva. Nezadovoljni so samo z nekaterimi področji, kot so ustreznost parkiranja, ustreznost skupnih prostorov in ustreznost jedilnice.

Kot slabo ocenjeni področji učnega okolja oboji se tako dijaki kot učitelji izpostavita  ustreznost parkiranja in ustreznost jedilnice.

Opazna nasprotja med ocenami dijakov in učiteljev se pokažejo pri ocenjevanju ustreznosti lokacije šole in čistoči sanitarij.

Skoraj polovica dijakov meni, da je lokacija šole  neustrezna. Več kot 95% učiteljev pa lokacijo šole ocenjuje  z najvišjimi  ocenami.

Slaba ocena dijakov je verjetno v veliki meri posledica slabše dostopnosti, saj je lokacija šole na obrobju mesta in morajo dijaki za prihod in odhod uporabljati avtobus ali pa iz glavne avtobusne postaje hoditi več kot pol ure peš; več časa in denarja.

Učitelji pa  lokacijo šole  ocenjujejo kot zelo dobro, saj odmaknjenost od središča mesta verjetno zaznavajo kot prednost pri izvajanju vzgojno izobraževalnega dela, več miru, narava, park kot učni prostor.

Razlike v oceni dijakov in učiteljev glede čistoče sanitarij pa so verjetno zato, ker so dijaki ocenjevali čistočo sanitarij za dijake in jo ocenili s slabo oceno, učitelji pa sanitarije za učitelje z visoko oceno.

Ukrepi:

Na delavnici o kakovosti  v okviru zadnje pedagoške konference v šolskem letu 2007/2008 smo učitelje povprašali po predlogih ukrepov za izboljšanje učnega okolja na tistih področjih, ki so bila ocenjena s slabšimi ocenami. Učitelji so za izboljšanje stanja na teh področjih navedli veliko predlogov ukrepov. V komisiji za kakovost smo te predloge obravnavali in oblikovali ukrepe.

Ukrepi, kako vplivati na mnenje dijakov glede lokacije šole so:

Ukrepi za izboljšanje možnosti parkiranja so:

Ukrepi za izboljšanje čistoče v sanitarijah za dijake so:

Ukrepi za zagotovitev skupnega (večnamenskega) prostora so:

3.3 Razvoj metod poučevanja

3.3.1 Ugotovitve in ukrepi

Ugotovitve:

Dijaki in  učitelji področje razvoja metod poučevanja ocenjujejo kot dobro.

Ukrepi:

Ker je bilo področje razvoja metod poučevanja, ki smo ga zajeli v letošnjo raziskavo o stanju kakovosti ocenjeno kot dobro, zanj nismo oblikovali posebnih ukrepov.

Poročilo pripravili: Ivanka Federnsberg – Turinek, Erika Kramaršek