Skip to main content
Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje, Ljubljanska cesta 97, 3000 Celje

Sodelovanje partnerskih šol s področja hortikulture

Na Šoli za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje smo v okviru projekta Erasmus+ z naslovom Water management v tednu med 21. 10. in 26. 10. 2024   pripravili in izvedli aktivnost z naslovom Voda in rastline v življenju ljudi, ki so se je udeležili predstavniki petih partnerskih šol, in sicer iz Belgije, Francije, Češke, Poljske in Španije. Skupaj nas je obiskalo 10  učiteljev in 24 dijakov. Z aktivnostjo smo želeli poudariti uporabo in gospodarjenje z vodo v luči spreminjanja podnebnih razmer. Pripravili smo zanimiv in pester program, pri katerem so sodelovali tudi dijaki naše šole,  programa Hortikultura.

Ponedeljek je bil namenjen prihodu in namestitvi ter spoznavanju knežjega mesta. Obiskali smo Celjski grad, se seznanili z njegovo zgodovino ter se sprehodili skozi staro mestno jedro.

Torek so udeleženci seminarja preživeli na šoli, kjer sta jih uvodoma pozdravili gospa direktorica, Štefanija Kos Zidar in gospa ravnateljica VSŠ, Nada Reberšek Natek. V nadaljevanju smo jim  predstavili programe, za katere izobražujemo, aktivnosti šole in šolski park. Sledilo je predavanje gospoda Anžeta Medveda, zaposlenega na Agenciji Republike Slovenije za okolje. Seznanil nas je s klimatskimi spremembami v Sloveniji v zadnjih 50-tih letih. Popoldan so udeleženci določali kemične lastnosti vode odvzete iz treh različnih virov: podtalnice, reke Savinje in šolskega ribnika. Z nalogo smo želeli ugotoviti, ali so naši vodni viri onesnaženi z dušikom in drugimi kemikalijami. Sledila je predstavitev pomena vode v življenju rastlin in ljudi po državah, kako se posamezne države soočajo s podnebno krizo ter temu prilagajajo proizvodnjo v hortikulturi.

Tretji dan smo preživeli v prestolnici. Obiskali smo botanični vrt, kjer so nam predstavili projekt ozelenjevanja streh avtobusnih postaj ter načine ureditve ostale zelene infrastrukture, ki je pomembna pri zniževanju stresnih situacij  v primeru visokih poletnih temperatur in omejevanju posledic neurij. Pot nas je vodila ob Ljubljanici do starega mestnega jedra, kjer smo opozorili na glavne kulturno zgodovinske znamenitosti ter uživali v raziskovanju mesta.

Poleg reke Savinje so za  Savinjsko regijo značilna tudi hmeljišča, zato smo v četrtek dopoldan  želeli udeležencem seminarja predstaviti tudi ta vidik, ki je vplival na življenje ljudi. Predstavnik Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije nam je predstavil vlogo ustanove, s poudarkom na  pomenu namakalnega sistema pri proizvodnji hmelja. Zgodovino hmeljarstva v Spodnji Savinjski dolini smo v nadaljevanju spoznavali v Ekomuzeju hmeljarstva in pivovarstva ter virtualno podoživeli obiranje hmelja. Udeleženci so bili navdušeni nad fontano piva Zeleno zlato, ki je mesto Žalec postavila na zemljevid turističnih destinacij.

Popoldan smo preživeli na šoli, kjer smo narisali načrt zasaditve zelene strehe na novi plezalni steni. To je za šolo nova, zelo inovativna večnamenska pridobitev. Načrt zasaditve je nastal v mešanih skupinah dijakov. Presojo za najboljši načrt pa smo prepustili tričlanski komisiji gostujočih učiteljev. Žal zaradi slabega vremena strehe nismo uspeli zasaditi v celoti. Sledil je piknik, na katerem smo se družili in si izmenjali izkušnje.

V petek nas je navdušilo Prekmurje s svojimi okusi in gostoljubnostjo. V podjetjih Paradajz d.o.o. in Ocean Orchids smo spoznali prednosti geotermalne energije in uporabo deževnice v proizvodnji paradižnika ter orhidej. V Ižakovcih smo se kot v starih časih podali na vožnjo z brodom čez Muro.

V soboto smo izvedli še evalvacijo seminarja, nato smo se od naših gostov poslovili. Spoznali smo, da se za posamezno vrsto proizvodnje odločamo glede na vodne vire, s pravilnimi in premišljenimi zasaditvami omejujemo stresne situacije, zmanjšujemo onesnaženost voda s kemikalijami in tako vplivamo  na življenje rastlin in ljudi.  Ker je projekt trileten in je za nami šele prvo leto sodelovanja, smo se razšli v duhu: dokler se ne srečamo spet …

Zapisali: Romana Špes in Lidija Oblak, koordinatorici projekta

oplus_0