Strokovni posvet RASTLINE IN PODNEBNE SPREMEMBE
11. strokovni posvet Hortikultura – možnosti, priložnosti, primeri dobrih praks s temo RASTLINE IN PODNEBNE SPREMEMBE je potekal na šoli 24. novembra 2022.
Sodelovalo je devet predavateljev, ki so poslušalcem v živo in na daljavo predstavili teme s področja hortikulture in podnebnih sprememb. Njihovi prispevki so objavljeni v zborniku.
Dr. Robert Brus je predstavljal biotsko raznovrstnost, pomembno za ohranjanje zdravega gozda. Znano je, da je gospodarjenje s slovenskimi gozdovi zelo dobro in v svetu priznano. V predstavitvi je vključil izzive podnebnih sprememb.
Anže Medved je pojasnil razliko med vremenom in podnebjem ter predstavil dolgoletne analize spreminjanja podnebja. Seznanil nas je s podnebnimi predvidevanji. Pričakujemo lahko za več stopinj toplejše ozračje, več tropskih noči, pogostejše bodo poletne suše, pozimi bo več padavin in manj snega, daljša bo vegetacijska doba in rastline bodo pogosteje izpostavljene večjemu stresu.
Dr. Tajan Trobec je strokovnjak za trajnostno – sonaravno gospodarjenje z vodnimi viri v Sloveniji in je predstavljal vplive podnebnih sprememb na vodne vire. V prihodnosti lahko pričakujemo pogostejše močne nalive, ki bodo hitro napolnili hudourniške vodotoke, kar jih je v Sloveniji večina in bodo povzročali številne poplave.
Igor Škerbot pozna slovensko problematiko pridelave vrtnin. Zaveda se izzivov podnebnih sprememb, kar je predstavil v svojem prispevku. Izpostavil je nekatere posebnosti v tehnologiji pridelave, nekatere poskuse in predvsem koristnost organskih zastirk v kratkotrajnih zelenjavnih nasadih.
Prispevek Jožice Golob Klančič temelji na zelo dobrem poznavanju trajnic in dolgoletnem širjenju sortimenta. Selekcija dobrih, trpežnih in lepih trajnic, posajenih na primerna rastišča, zagotavlja dolgoživost rastlin in prilagojenost na podnebne spremembe.
Dr. Aleksander Marinšek je predstavil vključevanje tujerodnih drevesnih vrst v slovenski prostor, predvsem v urbana območja. Izpostavil je razširjenost določenih tujih rastlinskih vrst, od katerih so nekatere že invazivne, nekatere potencialno invazivne in nekatere, ki s spremenjenimi podnebnimi razmerami izgubljajo potencial razširjanja.
Miloš Milovanović ima dolgoletne izkušnje načrtovanja in izvedbe zasaditev tako na javnih, poljavnih in zasebnih površinah. Predstavil je nekaj tujih izkušenj iz sredozemskega prostora in primere uspešnih, zanimivih, tematskih zasaditev v Sloveniji.
Vladimir Planinšek pozna problematiko mest in se kot mnogi kolegi iz tujine dobro zaveda odgovornosti dolgoročnega načrtovanja in izbire rastlin, da bodo ob podnebnih ekstremnih dogodkih, segrevanju ozračja in drugih spremenjenih podnebnih razmerah ostala mesta še vedno zelena, primerna za obstoj rastlin in ljudi ter za ohranjanje kakovosti bivanja.
Matjaž Mastnak je predstavil kompleksne dendrološke vsebine na zelo poljuben, preprost in zanimiv način. Njegovo strokovno delo se nanaša na opazovanje in analiziranje uspešnosti rasti drevnine, ki se jo priporoča za sajenje in bo ostala vitalna več desetletij. Predstavil je tudi problematiko pojavljanja novih bolezni in škodljivcev ob spremenjenem podnebju.
