{"id":4014,"date":"2026-01-29T10:29:35","date_gmt":"2026-01-29T09:29:35","guid":{"rendered":"https:\/\/www.hvu.si\/visja\/?p=4014"},"modified":"2026-01-29T10:29:35","modified_gmt":"2026-01-29T09:29:35","slug":"14-strokovna-konferenca-strategije-gojenja-rastlin-za-prihodnost","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.hvu.si\/visja\/14-strokovna-konferenca-strategije-gojenja-rastlin-za-prihodnost\/","title":{"rendered":"14. strokovna konferenca – Strategije gojenja rastlin za prihodnost"},"content":{"rendered":"

Na \u0160oli za hortikulturo in vizualne umetnosti je 28. januarja 2026 potekala 14. strokovna konferenca HORTIKULTURA \u2013 mo\u017enosti, prilo\u017enosti in primeri dobrih praks<\/strong>, ki je letos nosila naslov \u00bbStrategije gojenja rastlin za prihodnost\u00ab<\/em>. Dogodek je ponovno zdru\u017eil strokovnjake z razli\u010dnih podro\u010dij kmetijstva, hortikulture, gozdarstva in varstva rastlin, ki so osvetlili izzive, s katerimi se soo\u010da slovenski prostor, ter predstavili re\u0161itve, ki bodo oblikovale prihodnost pridelave rastlin.<\/span><\/p>\n

Konferenco je s pozdravnim nagovorom odprl ravnatelj vi\u0161je strokovne \u0161ole Rafael Hrustel<\/strong>, ki je poudaril, da se danes dotikamo vpra\u0161anj, ki niso ve\u010d oddaljena ali teoreti\u010dna, temve\u010d izjemno konkretna in \u017eivljenjska. Podnebne spremembe, degradacija tal, izguba biotske raznovrstnosti in vse pogostej\u0161i ekstremni vremenski pojavi zahtevajo premi\u0161ljene, strokovne in dolgoro\u010dne pristope. \u00bbGre za vpra\u0161anja, ki zadevajo na\u0161 prostor, na\u0161o hrano, na\u0161e okolje in prihodnje generacije,\u00ab je izpostavil.<\/span><\/p>\n

Prvi predavatelj, dr. Jernej Jak\u0161e<\/strong> z Biotehni\u0161ke fakultete Univerze v Ljubljani, je predstavil genomske in biotehnolo\u0161ke strategije, ki omogo\u010dajo razvoj odpornej\u0161ih, bolj prilagodljivih in kakovostnej\u0161ih rastlin. Sledil je Marko \u010cerne<\/strong> s Kmetijsko gozdarskega zavoda Ptuj, ki je opozoril na klju\u010dno vlogo vode in namakanja pri prihodnji pridelavi, saj bo prav u\u010dinkovito upravljanje z vodnimi viri odlo\u010dilno za stabilne pridelke.<\/span><\/p>\n

O prihodnosti varstva rastlin je spregovorila Vesna Zalokar<\/strong> iz KGZ Celje. Predstavila je inovativne in trajnostne pristope, ki bodo morali postati standard v \u010dasu, ko se pojavljajo nove bolezni, \u0161kodljivci in nepredvidljivi vremenski vplivi. Mag. Davorin Gamser<\/strong> iz Sadjarstva Mirosan je izpostavil izzive, s katerimi se soo\u010da slovensko sadjarstvo, ter poudaril, da se bodo morali pridelovalci prilagoditi spremenjenim rastnim razmeram, \u010de \u017eelijo ohraniti konkuren\u010dnost.<\/span><\/p>\n

Odmeven je bil prispevek dr. Barbare \u010ceh <\/strong>z In\u0161tituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije, ki je predstavila kompostiranje hmeljevine in kro\u017eno gospodarjenje na kmetijah kot klju\u010dno strategijo za ohranjanje rodovitnosti tal in varovanje okolja. O prilagajanju gozdov novim razmeram je spregovoril Miha Zupan\u010di\u010d<\/strong> iz Gozdnega gospodarstva Novo mesto, ki je opozoril, da se gozdovi spreminjajo hitreje, kot smo vajeni, zato je nujno premi\u0161ljeno in odgovorno gospodarjenje.<\/span><\/p>\n

S sve\u017eim pogledom je nastopila Andreja Pape\u017e Kristanc<\/strong> iz Zavoda Divji vrt, ki je predstavila potencial divjih rastlin pri soo\u010danju s prehransko-podnebno krizo. O pomembnosti avtohtonih semen in izzivih, ki jih prina\u0161ajo nove genomske tehnike ter patentiranje semen, je govorila Irena Rotar<\/strong> iz Zdru\u017eenja EKOCI. Filip \u017derak<\/strong> s \u0160olskega centra \u0160entjur je predstavil spremljanje morfolo\u0161kih lastnosti fi\u017eola kot klju\u010dno orodje za ohranjanje raznolikosti, konferenco pa je zaklju\u010dila Meta Pivec<\/strong> z Univerze v Mariboru, ki je poudarila, da je raznolikost rastlin temelj vseh prihodnjih strategij gojenja.<\/span><\/p>\n

Dogodek je povezovala Nada Reber\u0161ek Natek<\/strong>, nekdanja ravnateljica Vi\u0161je strokovne \u0161ole, ki je poskrbela za teko\u010d potek in spodbudila \u017eivahno razpravo med udele\u017eenci. V zaklju\u010dku je bilo ve\u010dkrat poudarjeno, da spremembe niso nujno slabe \u2013 pomembno je, da jih pravo\u010dasno prepoznamo, razumemo in nanje pravilno odgovorimo. Pri tem imajo klju\u010dno vlogo izobra\u017eevanje, prenos znanja in povezovanje tradicije z inovacijami.<\/span><\/p>\n

Konferenca je \u0161e enkrat dokazala, da slovenska hortikulturna stroka razmi\u0161lja napredno, odgovorno in celostno. Pred nami so izzivi, a tudi \u0161tevilne prilo\u017enosti, ki jih lahko izkoristimo le z znanjem, sodelovanjem in spo\u0161tovanjem narave.<\/span><\/p>\n

Barbara Pajk<\/span><\/p>\n\n

\n\n
\n\n